Zdravje na delovnem mestu

Ali mi moj poklic krha zdravje?

Izboljšajmo kakovost delovnega okolja, kjer preživimo pomemben del našega življenja! Naučimo se preprostih vsakdanjih navad, ki nam dvignejo kakovost življenja.

Prehrana

Nepravilno prehranjevanje vpliva na pojav bolezni srca in ožilja, različnih oblik raka, sladkorne bolezni tipa 2, na debelost in s tem posledično na oteženo gibanje, bolečine v kosteh in mišičju ter drugo.

Zdrave prehranske izbire, ki so za organizem manj obremenjujoče (manj maščob, sladkorja in soli ter več zelenjave in manjši obroki), vplivajo na to, da imamo več energije ali da se po zaužitem obroku ne počutimo zaspano in obremenjeno, temveč odlično in vitalno.

Ritem prehranjevanja je izredno pomemben dejavnik zdravega prehranjevanja, saj lahko že s pravilno časovno razporeditvijo obrokov čez dan zelo veliko naredimo za lastno zdravje in optimalno telesno težo.

Ali ste vedeli …

… da človek v 40 letih delovne dobe na delovnem mestu preživi vsaj četrtino svojega življenja oziroma več kot 8600 dni?

… da prehranjevanje med delovnim časom pomembno vpliva na naše počutje in zdravje ter zmanjšuje možnost nastanka nesreč pri delu?

… da tisti delavci, ki ne zajtrkujejo, do malice slabo delajo, ker so lačni, po obilni malici pa težko opravljajo svoje delo, ker so presiti?

… da so obroki, ki jih zaužijemo med delom, pogosto energijsko prebogati, vsebujejo preveč maščob, sladkorja in soli?

Kako se zdravo prehranjevati na delovnem mestu?

KAKO?

Vzamemo si čas in v miru zaužijemo polnovreden zajtrk.

KDAJ?

Med 6.00 in 9.00.

KAJ?

Sadje, posneti navadni jogurt ali drugi mlečni izdelki, posneto mleko, polnozrnati kruh in pekovski izdelki, osnovni kosmiči brez dodatkov (npr. ovseni, koruzni, ječmenovi …) in kaše (prosena, ajdova …), mlečni in skutni namazi, zelenjavni namazi …

KAKO?

Ob delu ali pavzi zaužijemo zdravo malico.

KDAJ?

Med 9.00 in 10.00.

KAJ?

Navadni jogurt, kislo mleko, kefir, sadje, zelenjava, kruh/pekovsko pecivo …

KAKO?

Kosilo je glavni obrok – naj bo polnovreden in zaužit v miru.

KDAJ?

Med 11.00 in 15.00.

KAJ?

Juhe, mesne in zelenjavne jedi, priloga v obliki krompirja, ki ga lahko obogatimo z zelenjavo (npr. pire krompir s kolerabo, polnovreden riž …), sezonska solata. Sladica ni obvezna ali pa jo nadomestimo s sadežem.

KAKO?

Popoldansko malico zaužijemo ob delu ali v miru.

KDAJ?

Med 16.00 in 18.00.

KAJ?

Sadež, zelenjava …

KAKO?

Večerja je pomembna saj organizmu daje energijo, ki jo telo potrebuje za normalne procese čez noč.

KDAJ?

Med 18.00 in 20.00.

KAJ?

Zelenjavna jed, mesna jed, mlečna jed …

Telesna dejavnost

Svetovna zdravstvena organizacija ugotavlja, da delež telesno nedejavnih prebivalcev narašča v mnogih državah.

Telesna nedejavnost vpliva na nastanek dejavnikov tveganja za zdravje (povišan krvni tlak in/ali krvni sladkor, zdravju škodljive vrednosti maščob v krvi, povečana telesna masa, zmanjšana dihalna sposobnost, oslabelost delovanja srca in ožilja, mišična oslabelost, zmanjšana funkcionalnost telesa itd.)

Za ohranjanje zdravja pri odraslih zadošča izvajanje vsaj 150 minut zmerno intenzivne ali 75 minut visoko intenzivne telesne dejavnosti na teden.

%

smrti povzroči telesna nedejavnost

Kako ste lahko telesno dejavni med delovnim časom?

kratkotrajna pešačenja znotraj ali zunaj delovnega okolja
hoja po stopnicah namesto vožnje z dvigali
zaposleni, naj se raje sprehodijo do sodelavčeve pisarne, kot uporabljajo telefon ali elektronsko pošto
aktivni odmori, namenjeni gibanju in izvedbi izbranih telesnih vaj – kofetek vaja
organizirano izvajanje aktivnih odmorov v skupini ali individualno prilagojene posameznim skupinam delovnih mest
začnite delovni dan s programom razgibavanja in/ali raztezanja
spodbujajte in omogočite sestanke v gibanju ali razgibavanje med daljšimi sestanki
spodbujate zaposlene k aktivnemu odmoru na svežem zraku
omogočite v delovnem okolju prikazovalnike (npr. na osebnih računalnikih, ekranih v skupnih prostorih), ki prikazujejo sporočila, povezana s telesno dejavnostjo in izvedbo telesnih vaj, ter navajajo informacije o možnih aktivnostih, klubih, skupinah in dosežkih

Ali mi moje delo krha zdravje?

»Kvaliteta življenja je v kvaliteti odnosov«

Koliko delovnih ur je izgubljenih v vašem podjetju zaradi absentizma – bolniške odsotnosti z dela? Koliko stroškov in nedokončanih projektov imate zaradi tega? Ste bili soočeni s situacijo prijave mobinga na delovnem mestu, ki je uvrščeno med kazniva dejanja? Vam je že inšpektor izrekel kazen?

Progam »Promocijo zdravja na delovnem mestu« mora delodajalec načrtovati v izjavi o varnosti z oceno tveganja, kar določa 27. točka 76. člena ZVZD-1. Načrt promocije zdravja na delovnem mestu je lahko priloga k obstoječi oziroma veljavni oceni tveganja, podpisana s strani direktorja ali z njegove strani pooblaščene osebe. O načrtu oziroma programu promocije zdravja na delovnem mestu mora delodajalec seznaniti delavce. In, program tudi izvajati!

Temu področju ste že namenili čas, sredstva, energijo in imate rezultate. Ste res naredili dovolj, vse? Zdravi zaposleni so najvišja stopnja garancije, da bodo zadovoljne tudi vaše stranke. Uspešna podjetja se uravnoteženo posvečajo tako zaposlenim, kot strankam. Uspešno poslovanje pa daje moč vodstvu za razvoj in rast. Zdravje zaposlenih je neposredno povezano z njihovim počutjem, ki je spet v veliki meri odvisno od obvladovanja obremenitev z delom.

V komunikaciji je znana paradigma: »Ni pomembno, kaj govorim, šteje, kar druga stran sliši.« V širšem kontekstu zdravja na delovnem mestu to pomeni, da deladajalec spozna metodologijo in možnosti »slišati« svojega zaposlenega. Ob tem ne samo zmanjša stroške bolniške odsotnosti, preprečuje nevarne in tvegane dogodke povezane z delom, izboljša svoje poslovne rezultate.

Dovolite nam, da vam predstavimo našo unikatno metodologijo